V umetnosti in slikarstvu sem samouk. Po izobrazbi sem farmacevt, zato sem se slikanja lotil na farmacevtski način. Rad raziskujem barve in oblike ter razvijam svojstven način umetniškega izražanja. V ta svet vstopam neobremenjeno in svobodno, z odprtim pogledom na slikanje in umetnost kot tako.

»Jaz ne slikam za svojo dušo, to počne duša zame.«

Pri mojem slikanju gre za drugačen (filozofski) pogled na slikarstvo ter neke vrste energijsko slikanje medprostora. Slikam stvari, ki so velikokrat očem nevidne, podzavesti pa ne in obenem tudi verjamem, da slike s subtilnimi vibracijami nagovarjajo naše nezavedno. Prav nezavedno je tisto, kar tudi poganja umetnost. V mojih delih poskušam ustvariti nove svetove, ki so na meji med realnim in imaginarnim. Pri celostnem pogledu na sliko grem včasih tako daleč, da poslikam platna tudi s hrbtne strani.

Pri mojem delu poskušam z disciplinirano rabo osnovnih likovnih elementov —točke, linije, barvne ploskve, kontrasti, dialog med svetlobo in senco, mehkoba in grobost — graditi njihovo moč in sporočilnost. Poleg barv mi niso tuji tudi drugi gradniki narave. Les, kamen in kovina bodo tudi v prihodnje elementi mojih umetniških del.

»Mojim umetninam pustim, da se na nek način ustvarjajo same.«

Najraje slikam z akril tehniko na panelu. Trda podlaga mi je pri slikanju v pomoč, saj velikokrat barve mešam kar na sliki sami. Z organiziranostjo slikarskega platna, z vnašanjem geometrije, numerologije in simbolov v kompozicijo, poskušam graditi umetnino sistematično. V iskanju prikaza ljubljenja barv in oblik ves čas iščem odgovore na mistično vprašanje: »Zakaj so nekatere stvari lepe??« Mogoče mi tudi zaradi tega nenehnega spraševanja pravijo Alikimist. Pri ponazarjanju lepote so mi pri slikanju velikokrat v pomoč numerologija in pravila zlatega reza in moj največkrat upodobljeni simbol spirale.

»Moj pečat, s katerim se podpisujem, je v obliki spirale.«

Moje slike ne potrebujejo okvirjev, saj le-ti sliko omejujejo. Brez okvirjev lahko tako gledalec lažje vstopi v sliko in jo tudi bolj polno občuti. Na tak način opazovalcu omogočim, da si tam, kjer se slika navidezno konča, njeno nadaljevanje naslika kar sam.

Priljubljeni motivi slik so ribe, petelini, človeška telesa in veliko dreves, saj so slednja po mojem mnenju ena najbolj energijsko bogatih in razvitih bitij na našem planetu. Drevo je tako lahko včasih človek, drugič nekaj abstraktnega s senco ali pa z odsevom, z globokimi koreninami ali prikazom medprostora tega bitja. Lahko so tudi skupek človeških teles, kar drevesom doda še dušo, razgibanost in življenje.

»Slikarske projekte velikokrat zaključujem kot trilogije.«

Več slik kot ustvarim, več je v njih izhodišč za prihajajoče nove kompozicije in barvne rešitve. V prihodnje se bom trudil, da bodo moja dela še bolj sporočilna, umetniško dovršena in tehnično dodelana.